{"id":28157,"date":"2022-10-08T19:18:03","date_gmt":"2022-10-08T19:18:03","guid":{"rendered":"https:\/\/www.hobypetcenter.si\/izdelek\/vodna-zelva-pseudemys-nelsoni-copy\/"},"modified":"2022-10-08T19:33:00","modified_gmt":"2022-10-08T19:33:00","slug":"skorpijon-heterometros-cyameus","status":"publish","type":"product","link":"https:\/\/www.wordpress-zacetnik.si\/hoby\/trgovina\/zivali\/plazilci\/skorpijon-heterometros-cyameus\/","title":{"rendered":"\u0160KORPIJON \/ Heterometros Cyameus"},"content":{"rendered":"<div class=\"elementor-element elementor-element-e9c553a elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"e9c553a\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n<div class=\"elementor-widget-container\">\n<p>So razmeroma veliki \u010dlenono\u017eci, najve\u010dji dose\u017eejo do 18 cm v dol\u017eino, ve\u010dina pa meri manj kot 10 cm (vklju\u010dno z repom). Imajo trd\u00a0zunanji skelet\u00a0in splo\u0161\u010deno telo, ki jim omogo\u010da skrivanje pod kamni in v podobnih ozkih odprtinah.<\/p>\n<p>Kot pri ostalih pajkovcih je telo \u0161\u010dipalcev razdeljeno na dva dela,\u00a0prosomo\u00a0(glavoprsje) in\u00a0zadek. Slednji je prav tako dvodelen, zadnji del tvori razmeroma dolg rep, ki se kon\u010duje s strupnikom. Iz glavoprsja izra\u0161\u010dajo okon\u010dine, od spredaj nazaj par majhnih, kle\u0161\u010dastih\u00a0<a class=\"new\" title=\"Pipalka (stran ne obstaja)\" href=\"https:\/\/sl.wikipedia.org\/w\/index.php?title=Pipalka&amp;action=edit&amp;redlink=1\">pipalk<\/a>\u00a0(<i>helicer<\/i>), par mo\u010dno pove\u010danih in prav tako kle\u0161\u010dastih\u00a0pedipalpov\u00a0ter \u0161tirje pari nog. Pedipalpi so tisti, ki jih navadno ozna\u010dujemo za \u00bb\u0161korpijonove kle\u0161\u010de\u00ab\u00a0in po njih najzanesljiveje lo\u010dimo \u0161\u010dipalce od vseh drugih pajkovcev. Na vrhu glavoprsja je v sredini dvignjen del, kjer se nahajajo velike o\u010di, \u0161\u010dipalci pa imajo tudi dva do pet parov majhnih\u00a0o\u010desc\u00a0na grebenu ob strani glavoprsja blizu sprednjega roba telesa.<\/p>\n<p>Sprednji del zadka gradi sedem \u010dlenov. Na trebu\u0161ni strani prvega je genitalna odprtina, ki jo zakriva parni pokrov\u010dek (<i>operkulum<\/i>), za njo pa iz drugega \u010dlena izra\u0161\u010da par\u00a0\u010dutilnih\u00a0okon\u010din, ki ju ozna\u010dujemo z besedo\u00a0<i>pektin<\/i>. Pektina sta glavniku podobni strukturi, ki izra\u0161\u010data iz sredine navzven in sta prav tako posebnost \u0161\u010dipalcev. Na trebu\u0161ni strani \u010dlenov od tretjega do sedmega so parne dihalne odprtine (<i>spirakli<\/i>). Preostalih pet \u010dlenov zadka je ozkih in tvorijo rep. Na spodnji strani zadnjega je\u00a0analna odprtina, za njo pa je nanj pritrjen strupnik, ki je preobra\u017een\u00a0telzon. Ta je kroglaste oblike z ostrim \u017eelom, ki ima kanal za vbrizgavanje strupa.<\/p>\n<p>Ve\u010dinoma se razmno\u017eujejo\u00a0spolno, pri redkih vrstah pa je znan tudi pojav\u00a0partenogeneze. V obdobju\u00a0parjenja\u00a0samci aktivno i\u0161\u010dejo samice. Ko samec najde samico, pri\u010dneta z zapletenim svatbenim ritualom, kjer iztegneta zadke visoko v zrak in kro\u017eita drug okrog drugega. Pri nekaterih vrstah dvori le samec s pozibavanjem telesa. Po dvorjenju samec zagrabi samico s kle\u0161\u010dami in skupaj nato nekaj \u010dasa hodita naprej in nazaj (\u00bbpromenada\u00ab). To\u00a0vedenje\u00a0slu\u017ei iskanju primernega mesta za odlaganje\u00a0spermatofora\u00a0in lahko traja od deset minut do ve\u010d ur. Oploditev je\u00a0zunanja. Ko samec zazna ustrezno podlago, pritrdi nanjo spermatofor, nato pa usmeri samico nadenj. Ko ta zadene spermatofor s svojimi\u00a0genitalijami, se\u00a0semen\u010dice\u00a0sprostijo vanjo. Ve\u010dkrat se zgodi, da po parjenju samica po\u017ere samca.<\/p>\n<p>Vsi \u0161\u010dipalci so\u00a0\u017eivorodni\u00a0&#8211;\u00a0jaj\u010deca\u00a0dozorevajo v materinem telesu in izle\u017eejo se \u017eivi mladi\u010di. Samica izle\u017ee od enega do 95 mladi\u010dev (odvisno od vrste), ki so zelo drobni in nebogljeni. Takoj splezajo na materin hrbet, kjer ostanejo do prve\u00a0levitve, ki nastopi po enem do \u0161tirih tednih. Po tistem se osamosvojijo. Spolno zrelost dose\u017eejo v \u0161estih mesecih do \u0161estih letih. Nekateri \u0161\u010dipalci dose\u017eejo starost tudi do 25 let.<\/p>\n<p>V splo\u0161nem so no\u010dno aktivne \u017eivali, ki \u010dez dan mirujejo skriti v \u0161pranjah pod kamni,\u00a0lubjem\u00a0in podobnih hladnih mestih. Pono\u010di prilezejo iz svojih skrivali\u0161\u010d in lovijo svoj plen &#8211;\u00a0\u017eu\u017eelke\u00a0(npr.\u00a0\u0161\u010durke\u00a0in\u00a0hro\u0161\u010de),\u00a0pajke,\u00a0stonoge\u00a0in druge\u00a0\u010dlenono\u017ece. Plen zaznajo s\u00a0\u010dutili, ob\u010dutljivimi na\u00a0vibracije. Glede na strategijo lova najdemo med njimi tako lovce iz zasede kot aktivne zalezovalce plena. Svoj strup uporabljajo da omrtvi\u010dijo plen, nato pa vanj izlo\u010dijo prebavne\u00a0encime, ki uteko\u010dinijo\u00a0tkiva.<\/p>\n<p>Ve\u010dina vrst \u017eivi v vla\u017enih delih sveta, kjer temperatura niha med 20\u00a0\u00b0C in 37\u00a0\u00b0C, nekatere pa pre\u017eivijo tudi v suhih in vro\u010dih\u00a0pu\u0161\u010davah\u00a0ali visoko v gorah, kjer pade temperatura pozimi do -25\u00a0\u00b0C (taki so predstavniki rodu\u00a0<i>Euscorpiops<\/i>\u00a0s\u00a0Himalaje).<\/p>\n<p>Najpomembnej\u0161i vzrok smrtnosti so\u00a0vreten\u010darski\u00a0plenilci, med njimi\u00a0glodavci,\u00a0pti\u010di\u00a0in\u00a0ka\u010de, vendar tudi\u00a0kanibalizem\u00a0ni redek pojav.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<h1>\u0160KORPIJON \/ HETEROMETROS CYAMEUS<\/h1>\n","protected":false},"featured_media":28160,"comment_status":"open","ping_status":"closed","template":"","meta":[],"product_cat":[339,337],"product_tag":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.wordpress-zacetnik.si\/hoby\/wp-json\/wp\/v2\/product\/28157"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.wordpress-zacetnik.si\/hoby\/wp-json\/wp\/v2\/product"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.wordpress-zacetnik.si\/hoby\/wp-json\/wp\/v2\/types\/product"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wordpress-zacetnik.si\/hoby\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=28157"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.wordpress-zacetnik.si\/hoby\/wp-json\/wp\/v2\/product\/28157\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wordpress-zacetnik.si\/hoby\/wp-json\/wp\/v2\/media\/28160"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.wordpress-zacetnik.si\/hoby\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=28157"}],"wp:term":[{"taxonomy":"product_cat","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wordpress-zacetnik.si\/hoby\/wp-json\/wp\/v2\/product_cat?post=28157"},{"taxonomy":"product_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.wordpress-zacetnik.si\/hoby\/wp-json\/wp\/v2\/product_tag?post=28157"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}